JESEN PRIHAJA
Prve nemirne ptice nam prinašajo jesen,
kaplje dežjà na šipe trkajo nam dan za dnem,
sama v sobi sediva, nemo gledava v nebo,
v sivo daljavo strmiva,
noč pokrila bo zemljo.
Zadnje rumeno listje tiho padlo je z dreves,
mrzel piš čez planine z burjo je odšel na ples,
ogenj v kaminu prebuja male svetle iskrice,
lepe spomine obuja, z njimi toplo upanje.
Jesen prihaja, moja ljubljena draga,
v vsako rožo je lep spomin ujet,
jesen prihaja, na srečo pa nama ostaja v duši
shranjen najine ljubezni cvet.
Jesen prihaja, moja ljubljena draga,
vse manj razdaja z barvami se po bregeh jesen prihaja,
naju pa strah obdaja,
kdaj po doleh bo zapadel prvi sneg.
Kmalu bo odletela zadnja drobna lastovka,
siva meglà objela bo z nočjo naš mali dom,
spet želél te bom objeti,
te pobožati lahno:
dobro veš, da mi živeti je vse dni s teboj lepo!
