Znala si dati mi srce in kri, kakor zna le mati, nesla si breme mnogih žalosti, šele zdaj to vem. Prvih mojih uspehov vesela si bolj kot jaz in z grenkobo mi praviš, da bliža se slovesa čas. Rad bi ti rekel, da bom tu ostal, ob ognjišču tvojem, strah me je, vem, ko bom od mize vstal, zajokala boš. V ognju druge ljubezni, tvoj otrok postaja mož, zadnjikrat vzemi me v naročje; mati, bodiva prijatelja!
