Materi – Kajetan Kovič / Pesmi štirih 1953 58 Število ogledov: 300 Materi Daleč sva, malo besed je med nama, komaj poznaš moje duše obraz. Težko, veš, reči besedo je, mama, teže še reči besedo na glas. Misel, ki ti jo pošiljaš za mano, najde le ravne in gladke steze. Težko ji je, če zadene ob rano, ko se vsa plaha dotipa do me. Mati, vsak mora po svoje živeti, vsak mora sam prehoditi svoj pot. Kar mu je dano, to mora sprejeti, ne da bi vprašal, zakaj in od kod. Morda ne veš, kak je včasih samotno, morda ne veš, kak je včasih hudo, morda ne veš, kak se včasih odsotno duša smehlja, a ne misli na to. Mati, sam bom vso pot prehodil. Ne skrbi. A vseeno – pridi tedaj, kadar bo kdo moje srce pohodil. Dvigni ga, toplo besedo mu daj.
