Jutro prvega potoka si, ki v resnici sanj izvira ki kot bistra solza sreče odteka, kot reka, med zvezdami
Polmrak prvega nemira si, ki v tej strasti se poraja S srčnim dvomom me navdaja S teboj grem, ne vem če smem – kako naj vem
Imam le mlado srce, ki se razdati ne sme Zato naj svet ne izve, da v nežnih mislih razbija mi Mlado srce, ki še zatrdno ne ve, kako je sreči ime Naj tvoje bo, da mi upanje da, mlado srce
In tudi ti ne pozabi, da zate utripa To mlado srce, ki se razdati ne sme Zato naj svet ne izve, da v nežnih mislih razbija mi Mlado srce, ki še zatrdno ne ve, kako je sreči ime Naj tvoje bo, da mi upanje da.
